Zoso Music Shop - Damijan Simčič s.p. Gradnikove Brigade 37 5000 Nova Gorica SI




V/A (Različni Izvajalci) - Zlitje Stoletij (Fusion Of Centuries) 120 let

V/A (Različni Izvajalci) - Zlitje Stoletij (Fusion Of Centuries) 120 let
Spletna cena:
18,20€
Redna cena:20,23€
Prihranek:2,03€
Zaloga:Na zalogi

Format: 3 CD 3 CD
Leto izdaje: 5.11.2012
EAN: 3838898113031
Založba: RTV
Rok dobave: do 7 dni
Povprečna ocena: Ni ocenjen
Količina: Dodaj v košarico

Opis

 Znamenita švedska sopranistka Birgit Nilsson, dama izjemno iskrega duha, je v nekem razgovoru rekla, da se ji zdi primerno zaledje za dobro operno gledališče deset milijonov prebivalcev, seveda v okolju, ki se zanima za operno umetnost. To število prebivalstva naj bi po njenem prepričanju zagotavljalo nekaj dobrih dirigentov, dovolj velika in kakovostna orkester in zbor pa tudi solistični kolektiv, s katerim bi se dalo na dovolj visoki ravni izvesti pravzaprav ves železni operni repertoar. Gotovo je v tej trditvi marsikaj resničnega, če pa bi popolnoma držala, bi v Ljubljani, kar se opere tiče, s številčno zelo skromnim zaledjem ne mogli izvesti skoraj ničesar. Redki, ki šest desetletij in več zasledujemo žitje in bitje ljubljanske Opere, pa vemo, da so v njej že od nekdaj prepevali boljši pevci, kot bi smeli pričakovati v sorazmerno tako majhnem mestu. Ta trditev velja tudi za današnji čas. Spomnimo se samo na nedavno sijajno uprizoritev skrajno zahtevnih Kogojevih Črnih mask na našem odru!
Ko je proti koncu 19. stoletja v Ljubljani začelo delovati slovensko operno gledališče, je mesto štelo nekaj deset tisoč prebivalcev, glasbeno šolstvo – več kot na nižji stopnji ga tako ali tako ni bilo – je v glavnem delovalo na zasebni ravni. Doma šolanih moči, ki bi zagotavljale operno življenje v Ljubljani, torej ni bilo mogoče dobiti. Do konca prve svetovne vojne in še nekaj let potem so reševali solistične težave s tujimi pevci, predvsem iz slovanskega okolja. Seveda smo že v tistih časih imeli nekaj imenitnih posameznikov, o kakšnem slovenskem pevskem ansamblu pa seveda ni bilo govora.
Leta 1922 se je iz Državne opere na Dunaju vrnil v Ljubljano Julij Betetto in ob nastopih v Operi, kjer je pomagal s praktičnimi gledališkimi nasveti, je kmalu začel tudi poučevati. Po pričevanju Vekoslava Janka, ki je bil v tistih letih začetnik, je bil »Betetto tisti, ki je dvignil ljubljansko Opero s čitalniškega nivoja«. Leta 1929 pa se je precej razočaran nad Ljubljano odpravil v München, kjer so mu dodelili mesto prvega serioznega basista, toda leta 1932 je moral iz Bavarske, ker nacisti iz nemških gledališč niso pregnali le vseh Judov, temveč vse tujce.
Betetto se je po vrnitvi v Ljubljano ob delu v gledališču s podvojeno zagnanostjo lotil pedagoškega dela. Prav gotovo je bil ugled, ki ga je užival kot pevec, prvi razlog za to, da so v njegov razred prihajali pevci z vseh koncev Slovenije pa tudi Jugoslavije.
V začetku tridesetih let minulega stoletja je našo deželo zajela gospodarska kriza, kar se je poznalo tudi pri obisku gledaliških predstav. Da bi privabili čim več občinstva, so povečali število premier. V sezoni 1932/33 jih je operno gledališče pripravilo za današnje pojme nedosegljivih dvajset! To so bili zlati časi za šepetalce. Brez njihove pomoči marsikatere predstave ne bi pripeljali do konca!
Ansambel pa je ob tem vendarle kakovostno rastel. Izjemna umetniška figura v tem času je bil baritonist Robert Primožič, ki se mu je v začetku tridesetih let pridružil tenorist Žan Francl, pozneje mezzosopranistka Elza Karlovac in vrsta drugih. Dirigent Bogo Leskovic je pripovedoval, kako se je takrat po daljšem času vrnil iz Berlina v Ljubljano in si ogledal predstavo opere Carmen z omenjenimi protagonisti ter ugotovil, da v Berlinu s takšno pevsko trojico takrat niso mogli postreči!
Kot meteor se je leta 1938 pojavila mlada in lepa Valerija Heybal, ki je predvsem kot pevka in izjemna igralka začarala vso Ljubljano. Ljubljansko občinstvo ji je izkazovalo občudovanje in hvaležnost tudi v letih, ko so ji deloma že pošle moči, kar pri nas sicer ni v navadi.
Seveda pa ne moremo mimo za ljubljansko Opero najpomembnejšega moža, dirigenta in skladatelja Mirka Poliča. Ravnatelj ljubljanskega opernega gledališča je postal leta 1925. Kot razgledan glasbenik je razširil utečeni operni repertoar z deli takratnih modernistov in se posebej zavzemal za uprizarjanje domačih, slovenskih in jugoslovanskih del. Natančno in nepopustljivo je študiral z mladimi pevci, ki so pod njegovim vodstvom hitro in lepo napredovali. Kot zunanji sodelavec je nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne ustanovil operni studio, iz katerega so pozneje izšli nosilci repertoarja ljubljanskega in mariborskega opernega gledališča. Med njimi so bili tudi vsi pevci generacije, rojene leta 1920: Vilma Bukovec, Maruša Patik, Rudolf Francl, Miro Brajnik, France Langus in Ladko Korošec pa tudi leto mlajši Samo Smerkolj.
Po vojni so v ljubljanski Operi povečali zbor, dopolnili orkester, kolikor se je dalo, solističnemu ansamblu pa se je skoraj vsako sezono pridružil kakšen zelo dober solist. Z leti je sloves ljubljanske Opere tako narasel, da se je ugledna nizozemska založniška hiša Philips odločila z našim ansamblom posneti v izvirnih jezikih opere Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva, Soročinski sejem Modesta Musorgskega in Prodano nevesto Bedřicha Smetane. Posledica uspeha, ki so ga imele gramofonske plošče na trgu, je bila doslej najuglednejša turneja našega ansambla po vseh najpomembnejših nizozemskih mestih in v pariški Operi Garnier. Gramofonska plošča s posneto opero Zaljubljen v tri oranže je prejela celo evropski Grand Prix du disque!
Po prepričanju basista Zdravka Kovača je treba uspehe, ki jih je bil v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni deležen ansambel ljubljanske Opere, pripisati predvsem dirigentom tistega časa: Samu Hubadu, Bogu Leskovicu, Danilu Švari, Radu Simonitiju in Demetriju Žebretu. Pripovedoval je, kako je ta ali oni mimo uradnega urnika »lovil pevce po hodnikih« in jih zlepa ali zgrda pripravil do tega, da so šli vadit!
V desetletjih, ki so sledila, so se pojavljali vedno novi pevci. Včasih jih je bilo kar več naenkrat. Ansambel se je pomlajeval in rastel tudi po zaslugi obeh hišnih režiserjev Hinka Leskovška in Cirila Debevca. Prihajali so k nam in odhajali v tujino, na primer Cvetka Ahlin, Sonja Draksler, Ana Pusar Jerič in Ferdinand Radovan. Na najuglednejših evropskih in ameriških opernih odrih so doživljali izjemne uspehe.
Seveda nismo imeli ves čas ansambla, ki bi zmogel ves železni repertoar. Bila so obdobja, ko na primer ni bilo pravega junaškega tenorista ali dramatičnega baritona, v tem primeru si je bilo pač treba pomagati z gosti.
V šestdesetih in sedemdesetih letih se je ansambel ljubljanske Opere skoraj vsako leto odpravil na tuje – od Moskve do Firenc. Velik uspeh so naši umetniki v zadnjem času doživeli na gostovanjih v Italiji, Avstriji in Švici, kjer so Evropi predstavljali na novo odkrito Offenbachovo mojstrovino Renske nimfe.
Za ljubljanski operni ansambel je pomembno tudi sodelovanje s Cankarjevim domom. Na odru Gallusove dvorane praviloma z velikim uspehom uprizarjajo operna dela, ki so uprizorljiva na večjih odrih.
Pri ZKP RTV Slovenija, pri drugih založbah in v samozaložbi je do zdaj izšlo približno trideset plošč s posnetki arij in drugih odlomkov v izvedbi solistov ljubljanske Opere, iz tujine je mogoče dobiti posnetke oper, ki jih je v Ljubljani posnela založba Philips, za Radio Slovenija je ljubljanski operni ansambel posnel devet celotnih oper, domačih in tujih. Nacionalna radio in televizija sta vedno z največjim zanimanjem zasledovala delo ansambla in rast posameznih umetnikov beležila tako s hišnim kot z drugimi slovenskimi zbori in orkestri.
Ni prav veliko opernih gledališč na svetu, ki bi imela svojo preteklost zvočno tako bogato dokumentirano kot ljubljansko!

Peter Bedjanič



CD 1
1 Cvetka Ahlin, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1959) 4.16
Chr. W. Gluck / R. Calzabigi: Orfej in Evridika, arija Orfeja iz 3. dejanja
2 Irena Baar, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent David de Villiers (1992) 3.18
G. Puccini / G. Giacosa, L. Illica: La boheme, arija Mimi iz 3. dejanja
3 Neven Belamarić, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut (1984) 2.58
Ch. Gounod / J. Barbier, M. Carré: Faust, podoknica Mefista
4 Miro Brajnik, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Bogo Leskovic (1963) 4.25
W. A. Mozart / L. da Ponte, S. Samec: Don Juan, arija don Ottavia iz 2. dejanja
5 Vilma Bukovec, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Danilo Švara (1963) 2.59
G. Puccini / L. Illica, G. Giacosa, S. Samec: Tosca, arija Tosce iz 2. dejanja
6 Saša Čano, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg (2012) 2.39
A. Boito / A. Boito: Mefistofeles, arija Mefistofelesa iz 2. dejanja
7 Dimitr Damjanov, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1974) 3.03
G. Puccini / G. Adami, R. Simoni: Turandot, arija Kalafa iz 3. dejanja
8 Alenka Dernač Bunta, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Lajovic (1977) 2.00
G. Bizet / H. Meilhac, L. Halévy, O. Župančič, N. Štritof: Carmen, Seguidilla
9 Sonja Draksler, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1955) 2.31
Ch. Gounod / J. Barbier, M. Carré, S. Samec: Faust, arija Siebla
10 Milka Eftimova, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1960) 3.17
Chr. W. Gluck / Ph. Quinault: Armida, arija Armide
11 Marcos Fink, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut (1998) 3.53
W. A. Mozart / L. da Ponte: Figarova svatba, arija Figara iz 1. dejanja
12 Rudolf Francl, Simfonični orkester Radia Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1971) 2.47
G. Puccini / G. Civinini, C. Zangarini, S. Samec: Dekle z zahoda, arija Johnsona
13 Vanda Gerlovič, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1953) 2.36
Chr. W. Gluck / N. F. Guillard, P. Oblák: Ifigenija na Tavridi, arija Ifigenije iz 1. dejanja
14 Božena Glavak, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1963) 5.04
G. Verdi / J. Méry, C. du Locle, S. Samec: Don Carlos, pesem Eboli o tančici
15 Jože Gostič, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1956) 3.01
G. Puccini / L. Illica, G. Giacosa, S. Samec: Tosca, arija Cavaradossija iz 3. dejanja
16 Olga Gracelj, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Marko Letonja (1995) 2.33
G. Puccini / G. Adami, R. Simoni: Turandot, arija Liu iz 3. dejanja
17 Valerija Heybal, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1959) 4.16
A. Ponchielli / A. Boito: Gioconda, arija Gioconde iz 4. dejanja
18 Sonja Hočevar, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Danilo Švara (1960) 2.35
G. Puccini / G. Giacosa, L. Illica, S. Samec: La boheme, arija Musette
19 Hilda Hölzl, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1971) 5.47
G. Puccini / G. Adami, R. Simoni, P. Oblák: Turandot, arija Turandot
20 Vekoslav Janko, zbor in orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Rado Simoniti (1953) 3.25
A. Foerster / L. Pesjak: Gorenjski slavček, prizor Chansonetta in deklet
21 Franc Javornik, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Milivoj Šurbek (1996) 2.47
J. Massenet / H. Meilhac, Ph. Gille, N. Štritof: Manon, arija očeta Des Grieuxa
22 Jaka Jeraša, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Igor Švara (1979) 2.48
G. Verdi / A. Somma, S. Samec: Ples v maskah, arija Renata iz 1. dejanja
23 Karel Jerič, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Anton Kolar (1973) 2.35
B. Smetana / K. Sabina, N. Štritof: Prodana nevesta, arija Vaška iz 2. dejanja

CD 2
1 Mirjam Kalin, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut (1998) 3.46
P. I. Čajkovski / K. Šilovski, N. Štritof: Jevgenij Onjegin, arija Olge
2 Elza Karlovac, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1958) 3.30
N. Rimski-Korsakov / N. Rimski-Korsakov, N. N.: Sneguročka, arija Vesne
3 Marko Kobal, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg (2007) 3.18
G. Verdi / J. Méry, C. du Locle: Don Carlos, arija Rodriga Pose
4 Jože Kores, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Milivoj Šurbek (1981) 2.28
G. Donizetti / F. Romani, P. Oblák: Ljubezenski napoj, arija Nemorina iz 1. dejanja
5 Rajko Koritnik, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1960) 3.05
F. von Flotow / W. Friedrich, P. Oblák: Marta, arija Lyonela
6 Stane Koritnik, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1971) 3.20
Ch. Gounod / J. Barbier, M. Carré, S. Samec: Faust, arija Valentina
7 Ladko Korošec, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1959) 3.14
G. Rossini / C. Sterbini, N. Štritof: Seviljski brivec, arija don Bartola
8 Zdravko Kovač, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1953) 2.51
Chr. W. Gluck / N. F. Guillard, P. Oblák: Ifigenija na Tavridi, arija Toasa
9 Vera Lacić, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1971) 3.55
W. A. Mozart / E. Schikaneder: Čarobna piščal, arija Pamine
10 France Langus, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Bogo Leskovic (1960) 2.26
J. Gotovac / M. Begović, R. Petelin: Ero z onega sveta, pesem mlinarja Sime
11 Janez Lipušček, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Jakov Cipci (1959) 3.43
N. Rimski-Korsakov / N. Rimski-Korsakov, N. N.: Sadko, arija Indijskega gosta
12 Janez Lotrič, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic 3.44
R. Leoncavallo / R. Leoncavallo: Glumači, arija Cania iz 1. dejanja
13 Friderik Lupša, Orkester Radia Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1958) 2.08
G. Puccini / G. Giacosa, L. Illica, S. Samec: La boheme, arija Collina
14 Danilo Merlak, Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1967) 2.06
Ch. Gounod / J. Barbier, M. Carré, S. Samec: Faust, Mefistov rondo o zlatem teletu
15 Milena Morača, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Marko Gašperšič (1992) 3.03
G. Verdi / F. M. Piave: La traviata, arija Violette iz 3. dejanja
16 Dragiša Ognjanović, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1972) 5.45
M. Musorgski / M. Musorgski, S. Samec: Boris Godunov, monolog Borisa
17 Zlata Ognjanovič, orkester Opere SNG Maribor, dirigent Boris Švara (1986) 2.57
J. Gotovac / M. Begović, R. Petelin: Ero z onega sveta, arija Džule
18 Vlatka Oršanić, solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor, dirigent Boris Švara (1982) 6.54
G. Verdi / F. M. Piave, S. Samec: Rigoletto, arija Gilde iz 1. dejanja
19 Marcel Ostaševski, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1974) 2.26
W. A. Mozart / L. da Ponte, S. Samec: Cosi fan tutte, arija Guglielma iz 2. dejanja
20 Ondina Otta, orkester Opere SNG Maribor, dirigent Jakov Cipci (1957) 6.25
W. A. Mozart / L. da Ponte, S. Samec: Figarova svatba, arija Grofice iz 3. dejanja
21 Maruša Patik, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Bogo Leskovic (1963) 3.37
W. A. Mozart / L. da Ponte, S. Samec: Don Juan, arija Zerline iz 2. dejanja

CD 3
1 Attilio Planinšek, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Jakov Cipci (1963) 3.58
U. Giordano / L. Illica: Andre Chenier, arija Chéniera iz 1. dejanja
2 Ana Pusar Jerič, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic (2005) 5.21
R. Strauss / H. von Hofmannsthal: Ariadna na Naksosu, monolog Ariadne
3 Ferdinand Radovan, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1971) 4.53
G. Rossini / C. Sterbini: Seviljski brivec, kavatina Figara
4 Rebeka Radovan, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Nikolaj Žličar (1998) 2.16
G. Puccini / G. Forzano: Gianni Schicchi, arija Laurette
5 Jurij Reja, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut (1985) 2.02
G. Verdi / F. M. Piave: Rigoletto, arija vojvode Mantovskega iz 3. dejanja
6 Branko Robinšak, zbor in orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Igor Švara (1985) 4.02
G. Donizetti / G. Donizetti, N. Štritof: Don Pasquale, podoknica Ernesta
7 Ivan Sancin, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Anton Kolar (1973) 5.08
P. I. Čajkovski / K. Šilovski, N. Štritof: Jevgenij Onjegin, arija Gremina
8 Slavko Savinšek, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut (1998) 3.47
J. Massenet / L. Gallet: Thais, arija Atanaela
9 Nada Sevšek, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Milivoj Šurbek (1977) 4.10
G. Rossini / A. Anelli: Italijanka v Alžiru, arija Izabele
10 Samo Smerkolj, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Bogo Leskovic (1959) 4.52
P. I. Čajkovski / K. Šilovski, N. Štritof: Jevgenij Onjegin, arija Onjegina
11 Edvard Sršen, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1979) 4.18
U. Giordano / L. Illica, N. Štritof: Andre Chenier, monolog Gérarda
12 Bogdana Stritar, Orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek (1966) 2.35
A. Ponchielli / A. Boito, S. Samec: Gioconda, arija Slepe matere
13 Juan Vasle, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Milivoj Šurbek (1996) 5.19
G. Verdi / T. Solera: Nabucco, arija Zaharije iz 2. dejanja
14 Ksenija Vidali, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad (1969) 3.45
F. Cilea / A. Colautti: Adriana Lecouvreur, arija Adriane iz 1. dejanja
15 Jože Vidic, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent David de Villiers (2005) 2.49
G. Puccini / F. Fontana: Edgar, arija Franka
16 Nada Vidmar, orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Rado Simoniti (1957) 3.06
G. Donizetti / F. Romani, P. Oblák: Ljubezenski napoj, arija Adine
17 Robert Vrčon, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Milivoj Šurbek (2004) 5.04
W. A. Mozart / L. da Ponte: Figarova svatba, arija grofa Almavive
18 Martina Zadro, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg (2011) 3.56
J. Massenet / H. Meilhac, Ph. Gille: Manon, arija Manon iz 2. dejanja

Dodatne slike

Za ta artikel ni dodatnih slik.

Ocene (0)

Napišite oceno
Ime:


Vaša ocena: Opomba: HTML tekst ni preveden!

Ocena: Slabo            Dobro

V okence spodaj prepišite kodo:

captcha