Zoso Music Shop - Damijan Simčič s.p. Gradnikove Brigade 37 5000 Nova Gorica SI




Janez Kuhar - Vesela Hišica (100 Pesmic za 100 Let)

Janez Kuhar - Vesela Hišica (100 Pesmic za 100 Let)
Spletna cena:
18,00€
Redna cena:19,11€
Prihranek:1,11€
Zaloga:Na zalogi

Format: 2 CD 2 CD
Leto izdaje: 9.11.2011
EAN: 3838898112461
Založba: Rtv
Rok dobave: do 7 dni
Povprečna ocena: Ni ocenjen
Količina: Dodaj v košarico

Opis

Dvojni CD + Pesmarica

 

Nekoč bi se slišalo kot pravljica za otroke, da je mogoče stisniti na dve tenki ploščici 100 pesmic, ki bi jih lahko poslušali debeli dve uri... Danes, ko so takšne ploščice naša vsakdanjost, je pravljično to, da je živel nek striček Janez, ki je najraje ustvarjal pesmice za najmlajše, jih učil peti in se preprosto veseliti življenja. Napisal je toliko pesmic, da jih je bilo mogoče na ti dve zgoščenki spraviti le četrtino.

 

Zgodba o stričku Janezu je pa taka:
10. julija 1911 se je v Vevčah, v družini trgovca in gostilničarja Avgusta Kuharja, rodil kot najmlajši, osmi otrok, Ivan. ‘Pri Gustlnu’ je vedno odmevalo od petja in plesa, za glasbo je bila vneta vsa družina. Že ded Blaž Kuhar, učitelj in organist, je pomagal ustanavljati Glasbeno matico v Ljubljani. Nič čudnega, da je tudi najmlajšemu zazvenelo vse, kar mu je prišlo v roke, orglice, violina, harmonika, tamburice. Ko je Ivan zrasel v fanta, je rad z vrstniki hodil po hribih – nikoli brez svoje violine ali harmonike, peli pa so vsi skupaj. Izšolal se je za učitelja in nekaj let nabiral znanje še na Glasbeni matici in v Učiteljskem pevskem zboru, ki je takrat spadal med tri najuglednejše slovenske pevske zbore. Ko je moral na služenje vojaščine, kjer so ga usposobili za intendanta, je tudi tam s tovariši pel in muziciral. Potem pa v službo: po dobrih 5 letih učiteljevanja v Šafarskem pri Ljutomeru (1936-1941) je njegovo glasbeno delovanje že zaslovelo preko občinskih meja.

Izbruh vojne je tudi Ivanu Kuharju usodno preokrenil življenjsko pot. Komaj se je izognil zaporu, se nemudoma vrnil v domače Vevče, ostal brez službe, a ne brez dela. Poučeval je mlade harmonikarje, skrivaj pa sodeloval z OF.

Septembra 1943 je odšel med partizane, tam je postal Janez. Zaupali so mu zaporedoma nekaj vodilnih funkcij, a čeprav v uniformi in oborožen, ni zanemaril harmonike. Spet se je okoli njega pelo, saj je, kjerkoli je že bil, kar hitro ustanovil pevski zbor. Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je sodeloval s skupino Slovenskega narodnega gledališča, zanjo je skomponiral scensko delo na besedilo Mateja Bora, ki velja za nekakšno prvo partizansko opero. Napev Jutri gremo v napad iz tega dela je zaslovel kot ena najbolj znanih partizanskih pesmi, napisal pa je še več drugih. Kuharjeva harmonika se je oglašala iz Radia OF od jeseni 1944, vodil je zbore, tečaje, postal je cenjen agit-propovec, kot so takrat imenovali kulturne animatorje. V zadnjih dneh vojne se je Janez Kuhar skupaj s pevci Partizanskega invalidskega zbora prebil v Ljubljano, kjer se je njegovo delo na propagandnem področju nadaljevalo kot funkcija, nastopal je na radiu, skrbel za mitinge, organiziral razstave, tečaje, godbe...

Poročnik Janez Kuhar je bil razrešen vojaške službe ob koncu leta 1945, še naprej pa je isto delo opravljal kot referent za glasbo. Bil je to čas, ko je bilo treba počistiti okupatorjeve ruševine in ljudem vliti zaupanja v bodočnost. Oblast je pozivala ljudi na udarniško delo. Janez Kuhar je kot referent in povrhu še novopečeni član KP ustanovil prvo mladinsko kulturno umetniško društvo Kajuh. Sam je v njem prevzel vodstvo pevskega in harmonikarskega zbora. Za vzgled je MKUD Kajuh sodeloval pri vrsti udarniških del, najbolj vztrajni so bili harmonikarji, ki so še celo desetletje lepšali proslave in mitinge, se predstavili tudi v tujini in s 150 koncerti zaokrožili svojo zgodbo.

Janez Kuhar pa, zdaj že družinski oče s sinom in hčerko, se je leta 1949 zaposlil na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, kjer je nato 8 let poučeval mlade o glasbi in vodil šolske zbore, zraven pa še nekaj drugih zborov. Zaslovel je zbor šišenske osnovne šole. Tudi s Partizanskim zborom je ostal povezan, malo kot zborovodja, še bolj kot spremljevalni harmonikar, nabralo se mu je že kar nekaj priznanj, odlikovanj, imenovanj...
Postal je pomemben, lahko bi postal celo domišljav! - Pa je vse take zvončke preglasila moč pesmi, še bolj natančno, pesmi mladih. In najmlajših.

V povojnem času si je opomogla tudi ljubljanska radiopostaja, tam se je mladi muzikolog Janez Bitenc začel zavzemati za samostojno mladinsko glasbeno uredništvo in za sistematično glasbeno vzgojo otrok. Izmislil si je več rednih oddaj, ki so kmalu postale zelo priljubljene, kot ‘Pet minut za novo pesmico’, ‘Glasba za najmlajše’ in druge. Ker je bilo treba glasbeni arhiv oskrbeti s posnetki, je povabil na radio za sodelavca Janeza Kuharja in lotila sta se ustanavljanja radijskih mladinskih zborov.

Leto 1957 je ostalo zapisano v radijsko zgodovino kot (povojni, tik pred vojno je že deloval OPZ Zvonček!) začetek dela mladinskega, otroškega in zatem še cicibanskega zbora. Na avdicije se je zgrnilo več sto otrok v spremstvu navdušenih mamic in babic, očkov, še kakšen stric je bil vmes, izbrali sonajboljše pevce in delo je steklo. Kuhar je med mladimi preživljal vse dneve, med počitnicami pa jih je za nagrado peljal še na morje. To so bile
sicer radijske delovne počitnice, a tudi za sprostitev je ostalo dovolj časa.

Med pevci sta bila tudi Kuharjeva otroka, zbor je postal način življenja vse družine. Tandem Bitenc-Kuhar je s svojimi radoživimi domislicami začel sipati med otroke nove in nove preproste pesmice z besedili iz sočasne literature za otroke. Bitenc je kmalu začel uglasbljati lastna besedila, Kuhar je to storil le izjemoma.

V povojnem pomanjkanju materialnih dobrin je bil razcvet mladinskega prepevanja eno najlepših poglavij slovenskega duhovnega preživetja. Ne bi ga bilo, če ne bi zborovodje, skladatelji, organizatorji črpali iz znanja, ki so si ga nabrali že pred vojno na Glasbeni matici, v glasbeni šoli ‘Sloga’, na učiteljiščih in v številnih zborih. Povojno glasbeno šolstvo se je zgledovalo po učnih načrtih Glasbene matice, njeni nekdanji gojenci pa so se kot dobri znanci hitro uglasili v skupnih zamislih. Iz časa študija so se poznali Slavko Mihelčič, Silva Hrašovec, pa skladatelji, ki so se še posebej posvetili mladim, tudi Bojan Adamič in več ljudi na radiu. Pedagoški krog z Radovanom Gobcem na čelu je začel izdajati revijo Grlica s članki in notami izrecno za mladinsko prepevanje – povzel je izročilo Grlice, s katero je v letih 1933-1935 Srečko Kumar od- prl vrata novi mladinski pevski kulturi, Avgust Šuligoj pa jo je z mladinskim zborom Trboveljski slavček udejanil na koncertnem odru - v desetletju do izbruha vojne je zbor slovel po vsej Evropi, tudi v Ameriki. Ob novi Grlici so se v mladinskem pevskem festival v Celju in zborovskih revijah v Zagorju ob Savi uresničile zamisli, spočete med učitelji že pred vojno.

Janez Kuhar je bil povsod zraven. Po Bitenčevem odhodu z radia je leta 1964 sam prevzel mladinsko glasbeno uredništvo, sčasoma predal vodstvo OPZ in MPZ izšolanim, mlajšim zborovodjem, sam pa ostal s cicibani, tudi po upokojitvi leta 1971. Ne samo z radijskimi cicibani, z mikrofonom in snemalno ekipo je obiskal brez števila vrtcev po vsej Sloveniji, se posebej posvetil malčkom v Škofji Loki in Šentvidu, kjer je nazadnje bival. Z zborom na glasbeni šoli Šiška Bežigrad je v sodelovanju s pianistko prof. Silvo Hrašovec izpeljal še več smelih zamisli, neumorno skladal in razsipal dobro voljo – tudi ko je zdravje že pešalo. V najlepšem razcvetu pomladi, 21. maja 1997, po usodni prometni nezgodi, se je zgodba o Janezu Kuharju žalostno sklenila.

Končala pa se ni. Nekdanji njegovi pevci so zrasli, zdaj so že starši in stari starši, a svojih pesmic iz mladosti niso pozabili. Še vedno se zbirajo v društvu, poimenovanem po Janezu Kuharju in ohranjajo spomin nanj, ki je s pe- smicami in smehom ožaril njihovo mladost. Večina posnetkov, izbranih v pričujočem izboru, je nastala v času, ko je prepevala ‘generacija 57’ pod vodstvom Kuharja, včasih tudi ob njegovi harmoniki - so torej dokumentarno gradivo, tehnično prečiščeno, vseeno se mu tu in tam pozna zob časa. Lok do današnjih dni se pne preko dela zborovodje Matevža Fabijana do sedanjega zbora, ki ga vodi Anka Jazbec. Dolgoletni tenkočutni Kuharjev spremljevalec in avtor inštrumentacij je bil Borut Lesjak s svojim septetom, podobno kot je Slavko Mihelčič s klavirskimi spremljavami požlahtnil Kuharjeve napeve. Novejšim posnetkom je orkestracijo napisala mlada skladateljica Tadeja Vulc.

Skozi besedila – naj ne ostane neopaženo, da so jih kar četrtino prispevali Jože Humer (15), Neža Maurer (11), Danilo Gorinšek (10), Stana Vinšek 10 in Manko Golar (5), po drugih avtorjih je segel Kuhar manjkrat – kar 37 različnih imen – kaže, da je Kuhar budno spremljal objave in včasih celo naročal primerna besedila, ki jih je lahko pridvignil s svojo melodijo.

Iz pesmic veje čustveni svet generacije, ki jih je prva prepevala: tu so letni časi s svojimi čari, so ljube domače živali in tiste iz znanih zgodbic, je igra – veliko igre na igriščih ali v družbi lastne domišljije, veliko šal in naviha- nosti, je mama in so tegobe odraščanja, od cmere do lenuhov in učenjakov. Do ene same veselo vesoljsko obarvane pesmice. Nič telefonov, avtov, računalnikov... je bil to za malčke prijaznejši svet od današnjega, tako silno pisanega in hitečega in nabitega s skrbmi?

Če rečemo, da je plošča nastala zaradi stoletnice Kuharjevega rojstva, je to sicer res. Pa je treba prišteti še skrb za pomembno dediščino, kakršno predstavlja arhiv radijskih posnetkov. In sploh ne nazadnje: plošča je nastala zato, da bi otroci poznali in prepevali pesmice, primerne njihovemu svetu – in ne prehitro podlegali navalu brezobzirnega komercializiranega glasbenega hrupa. Proti temu je zastavil svoje pero tudi Ivan oziroma Janez Kuhar, ki je slekel uniformo komandanta, se sklonil k najmlajšemu rodu in postal njegov ‘striček Janez’.

Jasna Nemec Novak


Posneto na Radiu Slovenija v letih od 1958 do 2011. Pojejo cicibani, otroški in mladinski zbor RTV.

 

CD1
1. VESELA HIŠICA (Neža Maurer) 1.40 (poslušaj!)
2. NAŠ MUC (Manko Golar) 1.00
3. BIBA LEZE (Utva) 0.36
4. OTROCI ŠTEJEJO (Stana Vinšek) 0.57
5. VRABČEK (Neža Maurer) 1.09 (
poslušaj!)
6. PTIČEK KLIČE (iz češčine prev. Tone Pavček) 1.16
7. RAHLO PADA (Janja Kržišnik) 0.53
8. O LUNI (Lojze Krakar) 1.14
9. HEJ, KURIRČEK (Marta Gorup) 0.49
10. USPAVANKA (Cica Kolar) 1.26
11. USPAVANKA MALE MAMICE (Jože Humer) 1.18
12. MLADA POMLAD (Stana Vinšek) 1.01
13. MAŠKARE (Jože Humer) 0.42
14. PUSTNA (Danilo Gorinšek) 0.51
15. VESELE MASKE (verjetno Janez Kuhar) 1.13
16. EJ, TOPLA POMLAD (Manko Golar) 1.01
17. KO PRISPE POMLAD (Manko Golar) 1.13
18. VESELA POMLAD (Gustav Strniša) 1.19
19. ZAJČEK SKAČE (Manko Golar) 1.35
20. ZGODBICA O RAČKAH (Miroslav Košuta) 1.12
21. KAJ BI TI TIČICA (po D.Gorinšku ) 0.56
22. MAMICA ZLATA (Ludovika Kalan ) 1.33
23. MAMIN PRAZNIK (Jože Humer) 1.21
24. MAMICI (Branko Rudolf) 0.57
25. POLJUBČKI (Jože Humer) 0.49
26. URA (Danilo Gorinšek) 0.36
27. MOJA URA (Neža Maurer) 1.09
28. LASTOVKAM V SLOVO (Jože Humer) 0.52
29. VRANJI GREH (Jože Humer) 0.59
30. GA-GA (Cvetko Golar) 1.34
31. KROKODIL (Branko Rudolf) 0.45
32. TRI BELE (Jože Humer) 0.58
33. NA GUGALNICI (Stana Vinšek) 0.47
34. VRTILJAK (Stana Vinšek) 0.56
35. DEKLICA Z ŽOGO (Stana Vinšek ) 0.43
36. ŽABJI PIR (Danilo Gorinšek) 1.01
37. ZASEDA ZA MEDVEDA (Miro Košuta) 0.37
38. MI PLEZAMO (Stana Vinšek) 1.00
39. PAPAGAJ (Jože Humer) 0.49
40. NAGAJIVKA (Danilo Gorinšek) 0.37
41. MOJ OSLIČEK (Cica Kolar) 1.04
42. PESMICA O KUŽKU (Marta Gorup) 0.29
43. METKA IN KUŽEK (Peter Dolinar) 0.47
44. MAČEK MURI (Igor Cvetko) 0.37
45. O KATRI (Jože Humer) 1.04
46. STRAŽNIK IN SOVRAŽNIK (Jože Humer) 0.44
47. POREDNEŽU (Stana Vinšek) 1.23
48. JANKO IN PETELINČEK (Bogdan Anzel) 1.02
49. JANČEK MORNARČEK (Bogdan Anzel) 2.14
50. SPOMINI NA POČITNICE (Jože Humer) 1.03

CD2
1. KORAČNICA (Zvonko Čemažar) 0.48
2. ČRIČEK POJE (Manko Golar) 0.45
3. ČRNI MAČKI (Danilo Gorinšek) 1.26
4. JESENSKI DEŽEK (Neža Maurer) 1.28
5. IGRA (Ivan Albreht) 0.43
6. PRI POLŽU (Karel Širok) 1.04
7. VEVERICA PEKARICA (Dane Zajc) 1.09
8. MOKRI KUŽA (Branko Rudolf) 0.46
9. LUŽARSKA (Jasna Novak) 0.40
10. KDO LOVI? (Stana Vinšek) 0.37
11. NAŠ JURČEK (Peter Dolinar) 0.51
12. LUKA ČARODEJ KUKU (Marta Gorup) 0.48
13. CIGANČICA (Neža Maurer) 0.54
14. NAŠ BOŠTJAN (Jože Humer) 1.19
15. VESOLJSKA (Jože Humer) 0.54
16. MIŠEK MIŠKO (Danilo Gorinšek) 0.42
17. PLEZA MUCEK (Neža Maurer) 0.39
18. SMEŠEN LOV (Maks Simončič) 0.52
19. MILA IN MULA (Stana Vinšek) 0.47
20. JAKA SE PA CMERI (Jože Humer) 1.33
21. HITRO SPAT (Neža Maurer) 2.30
22. BOLNIK (Miroslav Košuta) 0.59
23. VESELA PESEM (Danilo Gorinšek) 0.41
24. ZIMA POJE (Zvonko Čemažar) 0.53
25. JURČEK (Jana Kolarič) 0.48
26. BELI SNEŽEK (Jovan J. Zmaj, prev. A.Gradnik) 0.50
27. LUKEC NA SN2EGU (Peter Dolinar) 1.11
28. PRVI SNEG (Janez Bitenc) 1.04
29. LJUBEZEN DO PTIČKE (Jana Kolarič) 1.42
30. ZAJČEK V SNEGU (Vera Albreht) 0.46
31. SANKE (Stana Vinšek) 0.49
32. DEDEK MRAZ (Roza Lipovšek) 1.12
33. OB NOVOLETNI JELKI (Janez Menart) 1.29
34. KOLO (Danilo Gorinšek) 0.48
35. UKRADENA PUTKA (slov. ljudska) 0.45
36. JAGER PA JAGA (slov. ljudska) 1.09
37. POLŽEK IN JUNAKI (slov. ljudska) 1.44
38. MALA KLEPETULJA (Janez Kuhar) 1.21
39. NAROBE SVET (Cvetko Zagorski) 0.50 (
poslušaj!)
40. PRIŠEL JE OTROK (Neža Maurer) 0.57
41. SONČEK JE POSTAL LENUŠČEK (Neža Maurer) 0.29
42. JAZ BOM VOJAK (Jože Humer) 0.44
43. NAŠA PESMICA (verjetno Janez Kuhar) 1.54
44. PIONIRJI IN POMLAD (Vida Brest) 1.27
45. PRVOŠOLKA (Neža Maurer) 1.50
46. SINIČKA POZIMI (Ljudmil Rus) 1.21
47. SPOMINČICE (Danilo Gorinšek) 2.02
48. TRI LADJICE (Tugo Klasinc) 2.10
49. UČENJAK (Tone Pavček) 1.54 (
poslušaj!)
50. VETRC (Neža Maurer) 2.14

Dodatne slike

Za ta artikel ni dodatnih slik.

Ocene (0)

Napišite oceno
Ime:


Vaša ocena: Opomba: HTML tekst ni preveden!

Ocena: Slabo            Dobro

V okence spodaj prepišite kodo:

captcha