Nana Milčinski - Še Ena Pomlad

Nekoč so skupaj živeli babica, dedek in vnučka. Babica je skrbela za vnučko, dedek pa je pisal pesmi, tudi o njej. In če pokažemo, kar skrivamo, in skrijemo, kar pokažemo, je pred nami Glas(ba) vnučke, ki je dedku z njegovimi besedami naslikala svoj svet glasu. Frane Milčinski je dedek in Ježek, ki sanja podobe v več jezikih ljubezenskega govora, Nana Milčinski je vnučka, ki mu je per aspera ad astra – med zvezde torej – poslala drobno sporočilo, da Želja potrebuje Podobo. In če stoji v svetu romantike estetski uvod, tedaj lahko za Nanin poklon dedku zapišemo: Tedaj se je pred našimi ušesi razprl najlepši poklon, kar sem jih kdaj slišal, poklon srca, poklon besede in zvena, ki v istem stavku pomeni dve različni stvari. Kot Srce, ki je organ Želje in Glasu, križišče na poti do – daj mi tisto, česar nimaš. Srce, o katerem je Roland Barthes dejal, da boli: boli zaradi vala, ki ga je preplavil z njim samim: edinole zaljubljence in otroke boli srce. In o tem govorita Frane Milčinski Ježek in Nana Milčinski na tem plemenitem sprehodu po akordih hrepenenja v obliki glasbe.

/Matjaž Berger/


01. Čakam te
02. Zaljubi se v življenje
03. Pesem o vetru
04. Zakaj greš mimo
05. Solze na oknih
06. Ko ura bo odbila
07. Ne laže pa ne, Ciciban
08. Dragi
09. Božič 1944
10. Sedi, sedi mi v naročje
11. Oj, moj fant
12. Pisemce
13. Zamorjena Pesem


Producent: Anže Langus Petrovićin Martin Štibernik

Oblikovanje: Agencija Pristop
Snemanje: Anže Langus Petrović, Martin Štibernik in Matej Grginić
Mastering: Martin Štibernik v Studiu Marsh
Mix: Anže Langus Petrovići, Martin Štibernik

Zasedba:
Anže Langus Petrović - kontrabas, baskitara, tolkala, spremljevalni vokal
Martin Štibernik - rhodes, klavir, mandolina, spremljevalni vokal
Nana Milčinski - vokal
Robert Pikl - akustična kitara, električna kitara, ukulele, lap steel
Sergej Ranđelović - bobni, tamburin